Izbira novega družinskega člana

Nekaj mesecev nazaj nas je za vedno zapustil naš dosedanji hišni ljubljenček, shih-tzu Bobi. Revež je bil star dobrih 12 let, videl ni skor nič (nekako tako kot jaz), slišal tud ni (tako kot Domen Kumer ne sliši, da ne zna pet), posledično se je sem pa tja kam zaletel. Tako nekako kot Esmeralda, če se spomnete. Precej smo jokali za njim, kajčmo. V dvanajstih letih bi se navezal na kaktus, kako se ne bi na prisrčno živo bitje, za katerim smo pucali kakce, ga tepli, ko je zalival sosedove feltne in se zmrdovali, ko nam je pod nos rinil tisto svojo kosmato rit, medtem ko je iskal idealno pozicijo za počitek. Malemu bratcu je bilo najtežje razložiti kako in kaj. Čeprav bo kmalu dopolnil 10 let in prerastel mojih 170 cm, katerih se držim že od šestega razreda, sva se ene par dni med gledanjem slik pogovarjala o tem, kaj je takrat Eva zaje..., da moramo umret in da nas kar naenkrat ni.
Zdaj je nekaj časa mimo in vsake toliko dobim kak sms od domačih, kak se mi zdi pa ta pes, pa če mi je všeč ta ipd. Se pravi, da se doma pogovarjajo o tem, da se bo naše živalsko kraljestvo (tri mačke - ena divja za popizdit, ribe - precej nezanimive in nekomunikativne žvali in tri umetne želve - Oskar, Hektor in Viktor) kmalu povečalo. Po informacijah, ki so segle v Žabarijo, se doma odločajo med Zlatim prinašalcem, Nemškim ovčarjem in Bernskim planšarjem. Zlati prinašalec je super pes. Prijazen, pameten in lep ku stumater. Bernski planšar je lep ku dvestumater, prijazen in pameten. Najbrž. Nemški ovčar je pameten. Lep mi ni, moti pa me tudi to, da bi imel naš kosmatinec ene 500 sorodnikov v radijusu treh kilometrov. Ne vem zakaj se mi zdi, da slovensko ruralno prebivalstvo ne ve, da obstaja še kaka druga pasja pasma. Torej, če bi blo po moje Rex odpade. Jst glasujem za prva dva, s tem da bi mogoče rajše videl, da bi kupili planšarja, saj so prinašalci na dobri poti, da sledijo Cliotom in Nemškim ovčarjem.
Greh bi bil (kr huda beseda, glede na to, da nisem veren spljoh), če ne bi omenil še ene kosmatine. Tarčike. Tarčika je kužica moje Kačike in njene sestrice Majčike. Temperamentna Primorka, kokeršpanjelka po vsesplošnem prepričanju, čeprav sam sumim, da sploh ni pes. Tara je ena taka srečnica, ki res ne ve kaj je pasje življenje. Vsakega je vesela, mene ma pa najrajš. Kajčmo, zgleda da ve, kdo jo je izbral med vsemi bolhastimi kepicami. Uglavnem, upam da bosta z našim novim hišnim čuvajem prijatelja in da bosta tvorila najlepši pasji par na svetu. Tista čivava od perishilton naj se kr skrije!