Dlakavi Heri, čiken in zalajf

Kraj: Ljubljana, na novo odprti nakupovalni center Supernova, nasproti Leclerca.
Restavracija Piazza del Papa.

Šla sva pogledat strašen nakupovalni center, ki je bil naivnim ovcam imenovanim Slovencelji, dan v uporabo prejšnji teden. Valda je blo ob otvoritvi vse polno, zato naju je firbec gnal danes, ko se večini še spahujejo velikonočna jajca in šunka.

Doma nisva nič kuhala, itak sva vedela, da bova našla kako kul restavracijo, kjer nama bodo dali kaj za pod zob. Nič hudega sluteča, sva se s Kačiko napotila v restavracijo, ki je na uč najbolj izgledala. Ful lepi stoli pa mize, udobne sedežne ob stenah. Prostor je pregrajen s tako fensi ograjico in stebri, ki malo spominjajo na kako utrdbo podobno Gargamelovi. To je tist grd lik iz Smrkcev, ki je vedno govoril: "ulovim vas, vse vas ulovim, pa če potem takoj umrem!", za tiste ki ne veste. :)

Lepo se usedeva in čakava. Pa čakava. Pa čakava. In pol pride tip za katerega - glede na izgled - sumim, da je bivši kaznjenec. "Kaj bosta spila" je vprašal v najbolj momljavem stavku, katerega sem ga kdajkoli slišal. Na sto metrov se mu je videlo, da se mu ne da delat in da je v gostinstvu izkušen, kot jst v polaganju ploščic. Vprašal sem ga, kakšne vode imajo, nakar mi je mož z izredno kosmatimi rokami odgovoril, da toplo ali mrzlo. Takoj mi ni bil všeč.

Ko sva naročila - Kačika pico, jst pa špagete s piščančjim filejem in curriyem, sva čakala. In čakala. In čakala. In pol pride Kačikina pica. Jst pa čakam. Pa čakam. In ja, uganili ste, spet čakam. Več kot pol pice je bilo že v Kačikinem prebavnem traktu, ko je kelner vpraal "kaj sva že midva imela?" Faaaaak, špagete, jebote. Sej nisem naroču školjk, da bi jih moral it v Koper ponje. Kaj delaš s temi špageti? Kuhaš enega za drugim, al kako? Naj še omenim, da je vmes za sosednjo mizo tip ene dvakrat vprašal, če bo kmal dobil tisto kar je naročil. Ene dvakrat smo se prav spogledali vsi prisotni na kaznenjčevem rajonu in pogledovali okoli, če je kje kaka skrita kamera. Da ne govorim dalje, kako si ni mogel zapomniti dva deci jagodnega soka in malo navadno pico. Trikrat, to je 3x, je prišel do dekline in jo vprašal, kaj je naročila. Faaaak.

Uglavnem, pol dobim špagete. Če jih lahko tako imenujem. Do danes še nisem videl kuhanih špagetov barve urina. Pod imenom piščančji file si ne predstavljam treh koščkov piščanca, ki so bili mimogrede orenk posipani s curriyem, not pa rdeči. Taki kitasti. Nepečeni. Malo sem se namrdnil in ob vsakem grižljaju popil požirek Zale lajf. Kmalu sem obupal in gospoda Kosmata roka - kratka pamet prosil za račun. Plačam. Greva. To je bil zadnji kontakt s tem človekom. Še stola nisem porinil pod mizo.

Torej... kaj hočem povedat. Če boste kadarkoli znašli na Rudniku in boste lačni... Pejte v Kratochvil ali McDonalds. Pejte v All you can eat suši restavracijo (11 - 13 €; ješ dokler ne umreš) ali v gostilnico z domačo hrano, streljaj od Piazze. Slednje se ognite v največjem možnem krogu. Čeprav, pica ni bla slaba. Če izvzamem dlako na pršutu, ni blo z njo nič narobe.