Viktorjev brother

Strašen vikend je za nami. Na meni ljubi slovenski sceni sta se zgodila dva super dogodka. Podelili so Viktorje, začel pa se je tudi tadrugi Bigbrader. Ou je.

Če najprej povem kej o Viktorjih. Do danes se še nisem odločil, al mi gre vse skup na bruhanje, al sem v eni fazi prej, to je tista, ko se samo smeješ gruči sluzastih, butastih in pozornosti hlastajočih "zvezdnikov".
Če si ne bi kvazi glamurozne prireditve ogledoval v družbi treh dam, bi z veseljem preklopil na kej drugega. Sadež in slon mi nista bla nikoli všeč. Njuna edina, meni všečna stvar, je bil spot Fantastičnih 5. Če bi bil v bigbraderjevi spovednici, bi dejal, da ju ne čutim in sta zato nominirana. Smešna nista bila. Mogoče zato, ker uporabljata ciničen humor, ki ga je danes vsepovsod polno in ne izstopata. Al kaj? Sploh ne vem, kaj sem hotel s prejšnjim stavkom povedat, ampak kul zveni. Baje obvladata ročni nogomet. Ob prvi priložnosti častim žeton, pa da vidmo. Tud jst mam razgibani zapestji in mizo v pisarni.

Najbližje mandeljnom je bil moj želodec takrat, ko so objavili, da je viktorja za leto 2007 v kategoriji glasbenikov dobil Zoran Predin. Kako za vraga, lahko nagrado za dosežke v preteklem letu dobi nekdo, ki je zadnji komad napisal takrat, ko je Bojan Križaj začel smučat?

V vsej triurni žalosti so bili le trije smešni. Lucija Ćirović, Jonas in Zrnec. Slednjega dejte naslednje leto tja, kamor spada. Na oder.

Bigbrader bo letos super zanimiv. Vsak večer ob osmih bom brez dvoma pred tevejem. Lahko poneumlja, lahko je butasto, lahko ima Osenarca najbolj nagravžen smeh daleč na okoli. Ni panike. Trenutka, ko na ekranu vidim znanca, ki reče: "kuga pa je tu?", ne zamenjam za nič. Podgurska duša se napolni, po garsonjerici se razleže smeh. Dejmo Sandi, navijamo zate. Pokaž finoći, kaj smo Podgurci.