Zakaj ne maram Ljubljane in kaj je tako lepega v Novem mestu?

Česa ne maram v Ljubljani?
1. Starih trol (predvsem poleti). Čeprav je moj najljubši sedež na busu namontiran samo na starih trolah (tisti sedež levo, pred harmoniko:)), so totalno neudobni, ob bremzanju hoče želodec na vsak način skozi usta ven, da ne govorim, da je poleti bolje it peš, kot pa za prevoz uporabit to staro kanto brez klime. Ponavadi se hrbet od hrbet drgne kak metalec ali zašvicana Berta, kar večini ni kul
2. Zadrogiranih prosjakov. Dober dan, a mate kej drobiža?, me vpraša tip, ki se mu iz Google Eartha vidi, da ni revež brez strehe nad glavo, ampak len đanki, ki se mu obdobje uporništva in pubertete ni nikoli končalo. Spizdi stran od mene, nč ti ne dam! Pijančki vedno dobijo nekaj deset centov, ni problema, za prej opisane, pa... grrrrrrrrr!
3.Vzvišenega folka. Vse več je tistih ljudi, katerih življenski cilj je biti lep, četudi mislijo, da je Ottawa ena od angleških sklanjatev. Opazil sem tudi, da je vse manj takih normalnih, kul ljudi. Al so lepi, al so pa iber alternativci in antoglobalisti v majčki za 200 € in Blackberrijem v roki.
4. Klasičnih študentov. To so tisti, ki se ne znajo pogovarjat o ničemer drugem kot o kolokvijih, asistentih, govorilnih urah in vpisnih pogojih za v nadaljni letnik. Še huje je, če se vse to dogaja v štajerščini. Bljak.
5. Malih čefurčkov. S svojimi Nokiami N73, ki jih vzamejo iz svojih Lacoste torbic, nabijajo muziko vsepovsod, kjer je le možno. Trdim, da je ni fešte brez narodnjakov, na busih in po ulici, pa res ni treba Seke Aleksić nabijat.

V Novem mestu tega ni. Busi so prazni in klimatizirani, večina đankijev fehta po Ljubljani, folk je sto let za svetom, študentov ni, čefurčki so pa še vedno v manjšinah. 1:0 za Novo mesto.

Kaj je kul v Ljubljani?
1. Burek kejrkoli in kdajkoli.
2. Kul je, da gremo lahko na tekmo košarkarske evrolige.
3. Kul je, da na cesti srečaš Sebastjana Kavaco in vidiš, da sploh ni tako lep. Enako velja za Sašo Lendero.
4. Kul je, da ima Ljubljana vse kar imajo veliki, pa je v primerjavi z ostalimi glavnimi mesti še vedno drobčkena.
5. Kul je, da ima kar nekaj smerokazov, kjer piše Novo mesto.

Zgoraj naštetega Novo mesto nima. Recimo, da je 1:1. Ampak, ker imamo v Novem mestu najboljši sladoled in najboljšo picerijo na svetu, je zmagovalec jasen.

Genovefa, Jožefa, Rozalija in ostale 100 - letnice

Vidi se, da so v sosednjih pisarnah strokovnjaki za marketing in reklame, ker boste tale zapis boste vsi prebral. Čakate, da vam povem, kaj je Jurij povedal. Nč ni povedal. Ni blo kosila. Samo samopromocijo obvladam :)
Zakaj tak naslov? Ker sem danes ponovno srečal nekej oseb, ki jih ne razumem in jih ne jebem pet posto. Za zapis misli bom uporabil en super način. Nekdo mi je posredno predlagal super idejo. Ampak, da se ne bova vlačila po sodišču zarad avtorskih pravic, se bom zavaroval in bom super top ten način, spremenil v še boljšega. Poimenoval sem ga top eight.
Torej.

1. Genovefa, Jožefa in Rozalija, zakaj greste na tržnico z avtobusom vsako jutro ob osmih zjutraj? S taistim busom se morajo v šolo pripeljati dijaki in študentje in ni nobene potrebe, da poslušajo vaše tarnanje o tem, kako je današnja mladina nevzgojena in kako hudobnega vnuka ima soseda Klotilda.

2. Genovefa, Jožefa in Rozalija lahko me gledate še tako grdo s svojimi zlobnimi očmi, ne bom vam odstopil sedeža na troli. Če ste lahko stale pred ogledalom ko ste pudrale in šminkale svoje nežne obrazke, lahko tud na busu stojite.

3. Genovefa, Jožefa in Rozalija, zakaj za vraga delate vrsto na banki, da vam povedo stanje na vaši hranilni knjižici iz leta 1922, če mate bankomat en pljunek stran??

4. Genovefa, Jožefa in Rozalija, verjemite da niste bolj pametne in razgledane od povprečnih srednješolcev. V vaših časih ste se igrali z abakusi in kamenčki, danes mladi ne vedo kaj je to, ker jim enostavno ni treba. Blekberiji, esemesi, skejti niso angleške besede za seme rdeče pese al motovilca.

5. Genovefa, Jožefa in Rozalija, če imate reakcijski čas daljši kot lenivec se ne usedite za volan. In ja, v krožiščih se pelje samo v obratni smeri urinega kazalca in nikakor ne kontra.

6. Genovefa, Jožefa in Rozalija, ne pripovedovat kaj ste delale v prostem času leta 1700 in kako nam bo pomagal sok stisnjen iz trpotčevih listov.

7. Genovefa, Jožefa in Rozalija, pejte rajše spat, kot pa da gledate sosedovega tamladega, kako se pod gasom sredi noči primaje domov, pa tud naj vas ne zanimajo ocene vnukov sosedove Mice. Najprej pometite pred svojim pragom.

8. Genovefa, Jožefa in Rozalija, naj vam bodo vaše vrstnice, ki se razumejo z mladino vzor, ne pa da jim zlivate strup v orhideje zaradi tega, ker ne pizdijo nad irokezo in strganimi hlačami sosedovega poba.

Ta zapis nikakor ne leti na vso populacijo nad 150 let. Obstajajo super starostniki, ki so res kul in se ne ubadajo s stvarmi, ki se jih ne tičejo. Pri teh najbolj cenim to, da se vsaj potrudijo graditi neko sožitje med mlado in staro rajo, ki nista najbolj kompatibilni skupini na svetu. Zdej pa tisti, ki se ne strinjate z mano, navalite. Skritizirajte mojo primitivnost, komaj čakam.

Hoj hoj

Zahvala

Za reklamo in podpiranje dečka v jaslicah se zahvaljuem starostam bloganja.
Matjažu, Mateji in Jakatu.

Ko pridem za svoj računalnik, vam povem, kako je prišlo do tega, da sva bila danes s Kačiko na kosilu z Jurijem Zrnecem.

Žalost

Kot shiran deček pri petnajstih pride iz tople Brazilije v hladen Zagreb. Pogreša družino, ne zna jezika. Na treningih brusi svoj talent, ki ga pripelje do kralja strelcev, prvega napadalca vatrenih, igre v Dinamu, pa mu omogočijo sanjski transfer v Arsenal. Precej dobro se znajde v rdečem dresu. Začne zabijat gole. S tisto znano hladnokrvnostjo. Potem pride nek Taylor. Kr en. In naredi tole.

Odprti zlom noge. Osem mesecev okrevanja. Evropsko prvenstvo bo gledal v naslonjaču. Če mu bodo lahko sestavili nogo, seveda. Taylor, naj se ti dlake na riti za vedno zlepijo skupaj!

Perutninarske zdrahe ali zakaj ne bom videl Benetk

Odkar pomnim, se bojim vsega pernatega, posebej, če se premika. Ne počutim se dobro v družbi kokoši in golobov, bojim se gosk in puranov. V spominu nimam nobenega dogodka, ki mi je pognal ta strah v kosti, enostavno se bojim, pa konec. Edino enkrat sem bežal pred goskami (nikoli si ne bi mislil, da so tako vztrajne in da mislijo, da imajo več kondicije od mene - baaah), ampak takrat, ko sem tekel kolikor so me nesle noge, sem se teh grdih živali že bal.

In kaj se je zgodilo danes? Navsezgodaj? Ko sem stopical tistih par metrov od postaje za trolo do službe, je neka stara vešča iz okna sosednjega bloka hranila golobe. Ne vem zakaj za hudiča to dela pred sedmo zjutraj. Lahko bi gledala Dobro jutro, zihr so predstavljali kako heklarsko društvo iz Izlak ali pa delili nasvete za sajenje gomoljk. Bolj koristno bi bilo to, kot pa da straši uboge in poštene državljane s hranjenjem letečih podgan. Danes so imeli golobi rojstni dan. To vem zato, ker stara Genovefa ni metala kruha, ampak smokije. In valda so grdobe pernate navalile kot prasci. V trenutku sem imel polno rit straha, običajno vsakodnevno pot, pa sem povečal za en orenk krog. Ves čas sem seveda z enim prestrašenim očesom gledal v smer, kjer so se nagravži basali s Genovefinimi dobrotami, da bi hitro lahko opazil, če bi kateri izmed njih mislil, da mi je do njegove družbe. Na srečo je bila malica bolj interesantna.

Jah, Benetke bodo prej pod vodo, preden se bom jaz opogumil in šel tja. Sej na slikah so kr lepe. :)
Dobro, da jih je moja draga že videla, da je ne rabim peljat tja. Za romantičen izlet si bova izbrala kako manj pernato destinacijo. Čiv čiv.

Vsak začetnik je težak

Hoj hoj.
Prvi post.
Strašno.
Tukaj bom pisal svoje misli, komentiral aktualne in neaktualne dogodke, pa tud objavljal zanimive stvari, ki se mi dogajajo. Mogoče bodo pa kdaj vnuki brali, kako je stari deda gledal na svet in zakaj ni nikoli odrasel. Pri obliki mi bo pomagal Matjaž. Stari blogerski in računalniški maher.
Če bo kaj zanimivega branja, dejte komentirat. Bom vesel.