Baklava

V srcu balkana - Sarajevo, Bašćaršija

Ah, ja ta moja ljubezen do vsega balkanskega mi je še dandanes nepojasnjena. Danes slučajno slišim Halida Bešlića in me prec razneži. Bolj kot sem Slovenec skorej ne bi mogu bit, jst se pa obnašam kot da sta moja starša Zuhra in Haris. Bolj kot potica, Avseniki in Natalija Verboten me privlačijo ćevapi, Vesna Pisarović in Sarajevo. Zakaj že? Mogoče sem bil baklava v prejšnjem življenju. Ne vem zakaj mi srce zapoje, ko vidim lilije na bosanskem grbu in takrat ko se pripeljem v Zagreb, ob Triglavu in Primožu Trubarju pa sem ravnodušen. Slovenskega humorja ne razumem, ko Bosanc odpre usta, umiram od smeha. Sicer imam rad imam Slovenijo in vse slovensko, samo ne vem, ni to to. Mogoče je Jugoslavija tisto, o čemer govorim. Malo tega, malo tistega. Mogoče, ne vem, ne spomnim se kej preveč, kako je bilo včasih. Najbrž je bil nekje haklc, čim se je končalo, tako kot se je. Uglavnem, kmal moram spet nekam dol. Da napolnim dušo. Al kako se temu reče :) Še Katko, da prepričam, pa bo! Sevdah.