Če se človek prej nikoli ni vozil z vlakom, se z njim zelo dobro spozna v študentskem času. Če seveda nimaš bogatega očija ali ekstra kul prijateljev, ki te ob nedeljah zategnejo iz rodne grude do Žabarije. Na vlaku ni nikoli dolgčas. Vedno se najde kak dejavnik, ki te vsaj malo pritegne, da potovanje čimprej mine. Večina teh dejavnikov je slabih, bom danes kej povedal o njih.
Recimo...
Sem pa ke se zgodi, da je treba stat. Pač, raja se naguzi na sedeže ene par postaj pred tabo in vse kar ti preostane je da se od žalosti zjokaš in pot preživiš v tistem malem preprostoru iz katerega vodijo vrata levo in desno in pa seveda ven.
Poleti se zgodi, da je vroče za popizdit. K tej situaciji, kot ata na mamo paše, da se zraven usede kak prešvican kerlc, ki ritual umivanja opravi vsako drugo soboto. Če nimaš te sreče in tovrstne družbe, je ponavadi kak sedež stran svojo rit namestila kaka Genovefa, ki te z zlobnimi očmi požre, če samo pomisliš, da bi odprl okno in s tem zmanjšal verjetnost, da se kdo zaduši.
Najhuje je, da vožnja iz prestolnice v Žabarijo traja skoraj dve uri. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj na tej poti potrebujemo 24 postaj. Vsaj 18 jih je takšnih, da okoli postaje ni nič, na vlak vstopi ali izstopi pa en človek na teden. Vozači se radi pošalimo, da se ustavi pri vsaki bukvi. Mater smo smešni.
Fajn je, če imaš med mučenjem kako družbo. Takrat pot res hitreje mine in ne rabiš razmišljat o tem, na kateri postaji se ti bo pridružila kaka stara mama in ti razlagala o svojem paradajzu in nemogočem vnuku. Mene imajo takšne coprnice še posebej rade. Možno da oddajam neko auro, ob kateri vešče mislijo, da imam željo po pogovoru z njimi. Aja, sem spada tudi vsem dobro znana Fani. Fanči dej njehej, ne da se mi pogovarjat s tabo.
Uglavnem, od danes naprej so zgoraj naštete jebejebaste preteklost. Upam, da sem za vselej rešen teh železniških muk. Zakaj? I got a car! Jeeeeeeeeeee! Najprej imam v dolgoročnem planu (to je letos enkrat), da greva s Kačiko v Sarajevo! Najlepše mesto na svetu! Potem se bomo zapeljali v Avstrijo na Euro. Pa v Portorož na kremšnite in posedanje na pomolu. Pa v Celovec na zaherco. Kamorkoli se nam bo zahotelo! Siva pot, vodi nas! Veliko sreče si želim! Nama želim.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
Uuuuu, super:)
Obilo užitkov v novi igrački, pa srečno vožnjo!
Pa ne divjaj, sej veš kake so kazni:P
Na saharco morš na Dunaj ;) Pa še mene s sabo vzamte :)
Drgač pa čestitam. Da si prebrodil birokracijo in zdej lahko na obisk priletita :D
Tudi jaz ti želim, da ti bo avto služil tako kot je treba, hkrati pa objokujem to da sem izgubil dva zanimiva sopotnika na relaciji nm-žabarija.
Lepo se vozita.
lp, Blaž
Objavite komentar