Respect!

Matjaža sem prosil, da mi prinese kak cd slovenskih raperjev. Hotel sem namreč videt, kaj ga žene v pisanje tekstov in nad čim je tako navdušen. Dobil sem Trkaja, Zlatkota in Atilo. Nikoli nisem gojil kakih posebnih čustev do tovrstnih ustvarjalcev, zdelo se mi je da pluvajo svet in vse kar nas obdaja, vmes pa sem pa tja rečejo yo yo in to je to. Pa obvezno morajo nosit vrečasta oblačila in super debele lančiče do jajc. Jao, kako krivičen sem bil.

Dokončno sem doumel da so pesmi, ki jih predvajajo naši komercialni radii navadno sranje in da so pesmi, ki nam jih vsakodnevno vsiljujejo narejene le za to, da se prodajajo in seveda prinesejo čimveč denarja. Kar je v primerjavi z zgoraj omenjenimi en navaden crap. Hehe, čist yo yo vokabular uporabljam. :) Najprej sem poslušal Atilo. Tapravega Novomeščana, ki sem ga dosedaj poznal le kot uspešnega fajterja, prvaka v ne vem vse čem. Vidim, da mu gre tud repanje odlično od rok. Al od ust. Največji filing je bil, ko sem videl, da je v teh pesmih (al kako se jim reče v reperskem žargonu) ustvarjalčeva duša. Njegove misli, sreča in nesreča. Nekaj, kar v pesmih Ne grem na kolena in Brizgalna brizga, ni. Da napišeš takšno besedilo moraš bit prvo kot prvo precej brihten in sposoben, kot drugo pa moraš preko tinte na papir zlit samega sebe. Nekaj kar Werner ne naredi, čeprav na odrih glumi, kot da ga res ne gane. In zaradi tega... Kapa dol! Aja, temi pesmi sta Novo mesto in novomeščani. Kaj češ lepšega.

Tale post sicer še ne pomeni, da bom postal reper. Jok, Vesna Pisarović in Gibonni sta še vedno nambr uan.:) Bom pa vsekakor sem pa ke poslušal, kaj majo za povedat naši reperji. Grem zdej še Zlatkota in Trkaja poslušat. Čeprav sta iz Žabarije, sta zihr kul! Matjaž me že ne bi zajebal! Respect!