Sobota, 21. 6. tega leta

En kronološki pregled današnjega dogajanja. Popoldne si več nisem sledil. Zdele sem kaput.

00:00 - Strašno slabe volje, ves žalosten in depresiven zarad nesrečnega in nepravičnega rezultata četrfinalne tekme eura, se odpravim spat. Odločim se, da športa ne bom več spremljal in da bom v nadaljne med tekmami izdeloval gobeline. Sigurno bo manj stresno. Pa kebaba se ne dotaknem več, pa če umrem od lakote. Fuj fej.
01:30 - Ob pogledu na uro, sem se zavedel, da se je zadnjo uro in pol premlevanje zadnjih minut drugega podaljška tekme upiralo spancu. Fak, dej že zaspi. Kmalu mi rata.
06:00 - Budilka. Auf. Opravim taxi dejavnost do Bršljina, po povratku malo zadremam.
07:30 - Budilka part deux. Auf. Umivanje, iztrebljanje in oblačenje. Odhod - smer Gorjanci. Zakaj že? Nikoli nisem videl prav nič pozitivnega v hoji navkeber. Jebatga, gremo.
09:00 - Če bi bil kak pohodnik bi vedel, da se avtomobila ne pusti na prvem parkirišču, ki ga zagledaš. Namesto pol ure hoje v klanc, meni in družbi uspe najti pot, po kateri smo se dve uri vzpenjali navkeber. Fakinšit, kaj mi je tega treba?
11:00 - Sonce me žge v betico, ko spremljam ljubljenega bratca pri igranju med dvema ognjema. Zdele v faco izgledam kot vaški pijanček po peti rundi.
14:00 - Avto moj, kako te imam rad. Z opečeno faco, žuljavimi nogami in v dehidriranem stanju odrinemo nazaj proti civilizaciji.
15:00 - Skoraj zamudim sestanek z gospodom iz bršljinske krajevne skupnosti, ki mi je predal ključe hiške, kjer bo jutri potekal referendum. Dobim strašna navodila o tem, kako se zaklepajo vrata, zapirajo okna in prižiga in ugaša luči.
16:30 - Stopiče. Tekma z mojimi Dežmarji. Zmagat moramo, če ne bo jutr jeba. Tekma po strašni vročini. Opečena faca dobiva novo barvo - mogoče malo vijoličasto. Odigramo 2:2. Kurac. Jutr bo treba zmagat, če hočemo v višjo ligo. Sami smo si krivi. Pa sodnik in nepokošena trava.
18:20 - Vsem, ki so bili na cesti med Stopičami in Novim mestom se opravičujem. Omejitev ni bilo, vse kar sem vedel je bilo to, da imam še dobre pol ure, da pridem domov pod tuš in potem na novomeško občino, kjer mi bodo povedali, kako moram jutri poskrbeti za volilce.
19:02 - Nisem veliko zamudu. Vroče je za popizdit. Ohladim se med poslušanjem navodil. Dobr, da občina premore klimo. Mogoče me malo čudno gledajo. Tudi jst bi, če bi videl rdečeglavega človeka. Ja ja, kaj me gledate? Glih kar sem z Mallorce prišel.
20:00 - Sestankič z volilnim odborom. Dogovorimo detalje, uredimo volišče. Dan se počasi bliža koncu. Hvala bogu, sem imel občutek, da bo kr trajal in trajal.
22:00 - Pridem izpod tuša. Trenutno na vsemrežju pregledujem današnje dogajanje. Komentarje o včerajšnji tekmi preskočim. Danes bi rad spal. Jutr dopoldne moramo zmagat. Popoldne pa dostojno opravit delo na volišču oz referemdumišču. Strašen dan bo spet. Pa še nedelja bo. To je tisti dan pred ponedeljkom, ki je ponavadi težak za znort. Boljš, da ne pomislim na službo. Spet se bom hecal z IB-jem in njegovim IB-jem. Dopust moj, si me za vedno zapustil? Kdaj bo prišel dan, ko bom lahko izklopil telefon in ne bom pomislu na maile, računalnik in ostale stvari, s katerimi si otežujemo naša preprosta življenja?
Začenjam filozofirat, najboljš da zavijem pod kouter. Dosvidanja!