Najbolj neumna vprašanja

Spet se mi je zgodilo...

Po dveh dneh avanture po nekdanji skupni državi, peljem Kalo na sprehod. Vesela kot radio, ker se doooooolgo nisva videla, greva proti hosti, po poti, kjer ponavadi opraviva vsakodnevni sprehod ali dva. Ponavadi, razen veliko gomazečih gozdnih prikazni, ne srečava nikogar. Tokrat je bilo drugače. Pot nama je prekrižala gospa, blizu petdestih, oz. da ne bom krivičen, malo čez 40.

Beseda je dala besedo - k je ta kuzla vaš pes? in podobno. Kmalu sem dobil prvo butasto vprašanje. Čigav pa si ti? Buhpomagej teta. Tud če ne bi vedela tega podatka, bi še vedno lahko peljala svojo korolo s koruzo in žvečila zobotrebec med zobmi. Al ne? Zgleda, da ne.

Takoj ko je mamca povezala, kdo bi lahko bil, je sledilo vprašanje, ki ga imam za najbolj butasto, kar se jih lahko človek spomni. K se ti mene spomniš? je zadonelo skozi mojo, izgleda da votlo lobanjo. Tetica draga, se ti ne zdi, da bi rekel: "Čao Joži, kako si kej?", če bi te poznal? Ne, gospa, ne spomnim se vas. In potem sledi zgodba, po kateri trpniki (v tem primeru jst) zardijo.

"Se ne spomniš? Ko si imel nekih pet let, smo se skup peljali v fičkotu iz sejma, kjer je moj Sreč kupil avto. Tazga zelenga, k res ne veš? Sem ti dala bonbon, k ti ni bil dober. Na vsak način si ga hotel pljunit, pa se nisi upal. Tako smo se ti smejali! Haha. Pa se res ne spomniš??" Materbuh. Nadgradnja tega vprašanja je bila znak, da morava s Kalo naprej. Tetica je vprašala: "K si še vedno tako navihan, kot si bil takrat?" Kaj je pričakovala, da ji odgovorim? :)

Bo že držalo tisto, da privlačiš stvari, ki jih ne maraš in se jih bojiš. Tako kot gredo psi ponavadi najprej k tistemu, ki se jih na smrt boji in se ose pasejo blizu človeka, ki je alergičen na njihov pik, tako se sam vedno najdem na poti grdo gledajoče perutnine in tetic, ki kdobivedelzakaj mislijo, da imam željo po pogovoru z njimi. Kajčmo, gospod Murphy je vedno nekje blizu.

Aja, navihan pa sem, to pa.
Bože moj...