Pasje življenje? My ass!

Srečali sta se! Obe moji lubici. Pa še Katja je bila zraven. Ja, res mi ni hudega. :)
Najbolj izviren odgovor na vprašanje, kaj si je Kala mislila na zadnji sliki, bo nagrajen:)

Dlakavi Heri, čiken in zalajf

Kraj: Ljubljana, na novo odprti nakupovalni center Supernova, nasproti Leclerca.
Restavracija Piazza del Papa.

Šla sva pogledat strašen nakupovalni center, ki je bil naivnim ovcam imenovanim Slovencelji, dan v uporabo prejšnji teden. Valda je blo ob otvoritvi vse polno, zato naju je firbec gnal danes, ko se večini še spahujejo velikonočna jajca in šunka.

Doma nisva nič kuhala, itak sva vedela, da bova našla kako kul restavracijo, kjer nama bodo dali kaj za pod zob. Nič hudega sluteča, sva se s Kačiko napotila v restavracijo, ki je na uč najbolj izgledala. Ful lepi stoli pa mize, udobne sedežne ob stenah. Prostor je pregrajen s tako fensi ograjico in stebri, ki malo spominjajo na kako utrdbo podobno Gargamelovi. To je tist grd lik iz Smrkcev, ki je vedno govoril: "ulovim vas, vse vas ulovim, pa če potem takoj umrem!", za tiste ki ne veste. :)

Lepo se usedeva in čakava. Pa čakava. Pa čakava. In pol pride tip za katerega - glede na izgled - sumim, da je bivši kaznjenec. "Kaj bosta spila" je vprašal v najbolj momljavem stavku, katerega sem ga kdajkoli slišal. Na sto metrov se mu je videlo, da se mu ne da delat in da je v gostinstvu izkušen, kot jst v polaganju ploščic. Vprašal sem ga, kakšne vode imajo, nakar mi je mož z izredno kosmatimi rokami odgovoril, da toplo ali mrzlo. Takoj mi ni bil všeč.

Ko sva naročila - Kačika pico, jst pa špagete s piščančjim filejem in curriyem, sva čakala. In čakala. In čakala. In pol pride Kačikina pica. Jst pa čakam. Pa čakam. In ja, uganili ste, spet čakam. Več kot pol pice je bilo že v Kačikinem prebavnem traktu, ko je kelner vpraal "kaj sva že midva imela?" Faaaaak, špagete, jebote. Sej nisem naroču školjk, da bi jih moral it v Koper ponje. Kaj delaš s temi špageti? Kuhaš enega za drugim, al kako? Naj še omenim, da je vmes za sosednjo mizo tip ene dvakrat vprašal, če bo kmal dobil tisto kar je naročil. Ene dvakrat smo se prav spogledali vsi prisotni na kaznenjčevem rajonu in pogledovali okoli, če je kje kaka skrita kamera. Da ne govorim dalje, kako si ni mogel zapomniti dva deci jagodnega soka in malo navadno pico. Trikrat, to je 3x, je prišel do dekline in jo vprašal, kaj je naročila. Faaaak.

Uglavnem, pol dobim špagete. Če jih lahko tako imenujem. Do danes še nisem videl kuhanih špagetov barve urina. Pod imenom piščančji file si ne predstavljam treh koščkov piščanca, ki so bili mimogrede orenk posipani s curriyem, not pa rdeči. Taki kitasti. Nepečeni. Malo sem se namrdnil in ob vsakem grižljaju popil požirek Zale lajf. Kmalu sem obupal in gospoda Kosmata roka - kratka pamet prosil za račun. Plačam. Greva. To je bil zadnji kontakt s tem človekom. Še stola nisem porinil pod mizo.

Torej... kaj hočem povedat. Če boste kadarkoli znašli na Rudniku in boste lačni... Pejte v Kratochvil ali McDonalds. Pejte v All you can eat suši restavracijo (11 - 13 €; ješ dokler ne umreš) ali v gostilnico z domačo hrano, streljaj od Piazze. Slednje se ognite v največjem možnem krogu. Čeprav, pica ni bla slaba. Če izvzamem dlako na pršutu, ni blo z njo nič narobe.

Dobrodošla, KALA!

Kar hitro, anede? Ja, kužico malo mamo. V pol ure, odkar je naša princeska doma, je uspela polulat tepih v jedilnici in posrat tepih v dnevni sobi. Drgač je pa kul. :) Joka nič, laja nič, edino prebavo ma dobro. No, tole so prvi vtisi, ko bo kej novega, seveda poročam.

Menstrualna skodelica

Vsako jutro na poti na šiht preberem frišnega Žurnala24. Največkrat mi rata brez težav priti do svojega izvoda, le ene dvakrat ali trikrat je bila tista lušna vrečka na trolah zakrita z ritjo kake mamce, ki je bila ravno na poti na tržnico. Takrat sem ostal prikrajšan za branje, ker res nisem imel želje po iskanju cajtnga izza šupka velikosti bojlerja. Ampak nič ne de. Danes so ritaste mamce ostale doma in sem lahko v miru prelistal še po tiskarni dišeč cajtng. Zasledil sem strašen članek z naslovom Nova rešitev za menstrualne dni. Takoj so se mi zableščale oči, saj sem najprej pomislil, da bom lahko prebral kake nasvete za moške, kako ublažiti napetosti v dneh, ko naše najdražje plačujejo krvni davek. Kako grdo sem se zmotil. Kaj je pisalo not? Vam povem?
Za ceno 31 evrov se bo od aprila dalje v trgovinah lahko dobila alternativa olvejs vložkom in o.b. tamponom. Imenuje se menstrualna skodelica. Slednja beseda mi nikakor ne paše v ta kontekst. Skodelice se uporabljajo za suhe slive, nikakor pa ne za zbiranje... bljak, ne bom nadaljeval. Ampak, baje je to revolucionaren izdelek. Čeprav ne vem, kaj je tako revolucionarnega pri tem, da na vsake štiri ali pet ur odstraniš skodelico, izliješ vsebino in jo ponovno namontiraš tam kamor paše. Pa tudi, da moraš odgovarjat ljudem, ki te zasačijo ob pranju. "Kaj pa delate?" "Perem skledico. Menstrualno skledico." "Aha, a to se vstavi...?" "Ja, ja, vstavi se." Ni kul. Mogoče me je malo začelo bolet pod trebuhom, ko to pišem. V članku so kot slabost uporabe skodelice navedli da je pri vstavljanju skodelice potrebne nekaj vaje, kar v začetku vzame več časa. Ja, definitivno me boli pod trebuhom. Mogoče ste se mi ženske malo celo zasmilile, čeprav sem mnenja, da v menstrualnem obdobju, ki po najnovejših raziskavah traja 14 dni pred obiskom in 14 dni po obisku tetice iz Amerike, veliko bolj trpimo moški kot ženske. Na splošno je znano, da je psihološka bolečina največkrat hujša od tega, da te malo boli trebuh.
Kačika moja si, poleg hiške na morju, želi, da bi moški vsaj en dan čutili strašno bolečino, s katero se soočajo ženske. Precej nerealna želja, bi reku. Z veseljem bi delil bolečino na pol, če bi lahko, ampak jebatga. Ne gre. Mogoče lahko strašna skodelica olajša zadeve. Najbrž ne, anede?
Jah, dejmo končat z Damjano Murko. Srečna je, da je moški. Verjemte, da sem jst tud.

Izbira novega družinskega člana

Nekaj mesecev nazaj nas je za vedno zapustil naš dosedanji hišni ljubljenček, shih-tzu Bobi. Revež je bil star dobrih 12 let, videl ni skor nič (nekako tako kot jaz), slišal tud ni (tako kot Domen Kumer ne sliši, da ne zna pet), posledično se je sem pa tja kam zaletel. Tako nekako kot Esmeralda, če se spomnete. Precej smo jokali za njim, kajčmo. V dvanajstih letih bi se navezal na kaktus, kako se ne bi na prisrčno živo bitje, za katerim smo pucali kakce, ga tepli, ko je zalival sosedove feltne in se zmrdovali, ko nam je pod nos rinil tisto svojo kosmato rit, medtem ko je iskal idealno pozicijo za počitek. Malemu bratcu je bilo najtežje razložiti kako in kaj. Čeprav bo kmalu dopolnil 10 let in prerastel mojih 170 cm, katerih se držim že od šestega razreda, sva se ene par dni med gledanjem slik pogovarjala o tem, kaj je takrat Eva zaje..., da moramo umret in da nas kar naenkrat ni.
Zdaj je nekaj časa mimo in vsake toliko dobim kak sms od domačih, kak se mi zdi pa ta pes, pa če mi je všeč ta ipd. Se pravi, da se doma pogovarjajo o tem, da se bo naše živalsko kraljestvo (tri mačke - ena divja za popizdit, ribe - precej nezanimive in nekomunikativne žvali in tri umetne želve - Oskar, Hektor in Viktor) kmalu povečalo. Po informacijah, ki so segle v Žabarijo, se doma odločajo med Zlatim prinašalcem, Nemškim ovčarjem in Bernskim planšarjem. Zlati prinašalec je super pes. Prijazen, pameten in lep ku stumater. Bernski planšar je lep ku dvestumater, prijazen in pameten. Najbrž. Nemški ovčar je pameten. Lep mi ni, moti pa me tudi to, da bi imel naš kosmatinec ene 500 sorodnikov v radijusu treh kilometrov. Ne vem zakaj se mi zdi, da slovensko ruralno prebivalstvo ne ve, da obstaja še kaka druga pasja pasma. Torej, če bi blo po moje Rex odpade. Jst glasujem za prva dva, s tem da bi mogoče rajše videl, da bi kupili planšarja, saj so prinašalci na dobri poti, da sledijo Cliotom in Nemškim ovčarjem.
Greh bi bil (kr huda beseda, glede na to, da nisem veren spljoh), če ne bi omenil še ene kosmatine. Tarčike. Tarčika je kužica moje Kačike in njene sestrice Majčike. Temperamentna Primorka, kokeršpanjelka po vsesplošnem prepričanju, čeprav sam sumim, da sploh ni pes. Tara je ena taka srečnica, ki res ne ve kaj je pasje življenje. Vsakega je vesela, mene ma pa najrajš. Kajčmo, zgleda da ve, kdo jo je izbral med vsemi bolhastimi kepicami. Uglavnem, upam da bosta z našim novim hišnim čuvajem prijatelja in da bosta tvorila najlepši pasji par na svetu. Tista čivava od perishilton naj se kr skrije!

Viktorjev brother

Strašen vikend je za nami. Na meni ljubi slovenski sceni sta se zgodila dva super dogodka. Podelili so Viktorje, začel pa se je tudi tadrugi Bigbrader. Ou je.

Če najprej povem kej o Viktorjih. Do danes se še nisem odločil, al mi gre vse skup na bruhanje, al sem v eni fazi prej, to je tista, ko se samo smeješ gruči sluzastih, butastih in pozornosti hlastajočih "zvezdnikov".
Če si ne bi kvazi glamurozne prireditve ogledoval v družbi treh dam, bi z veseljem preklopil na kej drugega. Sadež in slon mi nista bla nikoli všeč. Njuna edina, meni všečna stvar, je bil spot Fantastičnih 5. Če bi bil v bigbraderjevi spovednici, bi dejal, da ju ne čutim in sta zato nominirana. Smešna nista bila. Mogoče zato, ker uporabljata ciničen humor, ki ga je danes vsepovsod polno in ne izstopata. Al kaj? Sploh ne vem, kaj sem hotel s prejšnjim stavkom povedat, ampak kul zveni. Baje obvladata ročni nogomet. Ob prvi priložnosti častim žeton, pa da vidmo. Tud jst mam razgibani zapestji in mizo v pisarni.

Najbližje mandeljnom je bil moj želodec takrat, ko so objavili, da je viktorja za leto 2007 v kategoriji glasbenikov dobil Zoran Predin. Kako za vraga, lahko nagrado za dosežke v preteklem letu dobi nekdo, ki je zadnji komad napisal takrat, ko je Bojan Križaj začel smučat?

V vsej triurni žalosti so bili le trije smešni. Lucija Ćirović, Jonas in Zrnec. Slednjega dejte naslednje leto tja, kamor spada. Na oder.

Bigbrader bo letos super zanimiv. Vsak večer ob osmih bom brez dvoma pred tevejem. Lahko poneumlja, lahko je butasto, lahko ima Osenarca najbolj nagravžen smeh daleč na okoli. Ni panike. Trenutka, ko na ekranu vidim znanca, ki reče: "kuga pa je tu?", ne zamenjam za nič. Podgurska duša se napolni, po garsonjerici se razleže smeh. Dejmo Sandi, navijamo zate. Pokaž finoći, kaj smo Podgurci.

Danes praznuje...

...moja Kačika. Poleg vse sreče na svetu ji želim, da bi bila še naprej tako pozorna, skrbna in zlata punčka. Moja moja. Za rojstni dan ji poklanjam koš poljubčkov in tole pesmico.

Kje so zdaj?

Pomislite kdaj na ljudi, ki smo jih še nekaj let nazaj gledali na televiziji, poslušali na radiih in spremljali v medijih? Moj odgovor je pritrdilen.

Kje je Mito Trefalt? Kje je njegova hčerka, zobata Špela Trefalt? Kje sta Eva Longyka in njen L - I - N - G - O? Kje svojo srečo s kolesom deli Oliver Mlakar? Nekje v nekih hribih goji sestavine za Vegeto? Možno. Kje je zmagovalec Bara, farški Andrej? Najbrž v Pleterskem samostanu tre orehe. Kje je Desa Muck in kaj dela sanjski Damir?

Iz sveta športa... Kje je Mateja Svet? Kje je Džoni Novak? Kje je Michael Chang? Pa Petr Korda in Jim Courier? Kaj delata Jaroslav Sakala in Espen Bredesen? Je Diether Thoma že pozdravil zlatenco? Kje je Matjaž Tovornik? Se spomnite Stana Reddicka? Pa Jane Novotne? Si je najgrši nogometaš vseh časov, Trifon Ivanov, omislil plastično operacijo?

Kje je Deja Mušič? In njene Karaoke? Kje je Nace Junkar? Kje je družina, ki najbrž do danes še ni odkrila frizerja, Kelly Family? Je Angelo že mutiral? Kje so Caught in the act? Kaj pa Afroman? Je res hotel povedati le to, da se ga je nakadil in vse zaje...? Kje je Simon iz Bepop? Lahko bi dobil kako oddajo na teveju. Kaj pa Danijel in njegova Đuuuuliiiiiii? Kje je Tajči? Je ena od dveh zvezdic padla nanjo? V kategorijo "kje so zdaj" paše tudi Miran Rudan, o katerem moram pisati samo lepe stvari, ker v nasprotnem obstaja verjetnost, da me moja draga Kačika, kot njegova najzvejstejša oboževalka, orenk po kepi. Mirči, care, ko si pel Zbogom moja dolenjska vas, sem mislil, da ne misliš tako resno:) Uh, ene strašne skupine sem se spomnil. Aqua. Barbie girl. Ni jih. Tako kot tudi ne Hansonovih babyface bratov. Je najstarejši že snel aparat za zobe? Super hit so imeli z odličnim naslovom - Mmmmmmboooop. Je kdo zadnje čase slišal za Hajdi? Je iskala svojega kužka in se izgubila? Kje je Zlatko Dobrič? Mah, koga briga. Upam, da me kdo ne vpraša, kje je moja glasbena ikona Vesna Pisarović. Ja, pogrešam jo.

Kaj dela Brendon iz Beverly Hillsa? Najbolj neustrašen policaj Cruz Castillo iz Sante Barbare ima zihr še vedno tist zajeban pogled. Kdo ve, kaj se dogaja s Carltonom iz Fresh Princa? Slišim, da se je največja spodnja čeljust na svetu, Stephanie iz Full house zadrogirala. Uuu, še nekoga sem se spomnil. Alf. Kam je? Kaj se dogaja v gozdarski hiši Falkenau? Stavim da McGyver nekje v Palestini rešuje svet, kajpadruzga.

Ah ja, kje so zdaj??

Lepo se je spominjat, anede? Komaj čakam dan, ko me bo zanimalo kje je vseprisotni Damjan Murko in komu na čast nam ne bo treba več gledat njegove antipatične podobe. Sram te bilo, kako se obnašaš!

Sorry, ne morem si pomagat.

Ken leeeee

Pošteno sem se nasmejal...


...in takoj dobil asociacijo na tole...

Strašen poskus

Neki dan sem v roke dobil Kinder čokoladico. To je tista dobrota, o kateri v reklami pravijo, da ima ogromno mleka. V enem kadru pokažejo prerez sladke pregrehe, kjer je dobro videti, da je notranjost bela. Se pravi, polna mleka in vsega ostalega, kar ta plemenit kravji izdelek vsebuje. Ne vem zakaj sem se hotel prepričati, če je to res. Ker pri roki nisem imel noža, poskus se mi pa ni zdel življensko pomemben, da bi stopil v kuhinjo, sem uporabil devede. Sonijev. Z njim sem po dolžini zarezal v tistih stu kalorij. Tadaaaaaaaaa. Ne nategujejo nas. Res je not ogromno mleka. Oz. nečesa belega. Zdej lažje spim.

What`s my name?

Večkrat se mi zgodi, da se srečam s kako rečjo ali predmetom, ki nima imena.
Kako se reče recimo tistemu nagravžnemu trakcu brez okusa na banani, ki ostane na sadežu, po tem ko ga olupiš? Ali pa tista palčka, ki jo damo na trak pri blagajni v trgovini in s katero povemo, da ne bomo plačali vloženih kumaric tete Jožefe, ki stoji v vrsti za nami? Ne vem tudi, kako se reče tisti vetrnici v trgovini na vhodu. Da ne govorim, da mi sploh ni jasno zakaj je tam. Kako se reče človeku, ki vozi vlakec v Postojnski jami? Strojevodja? Voznik vlakca v Postojnski jami? Si predstavljate? Jst sem Slavc, avtoličar. Jst sem pa Zvone, voznik vlakca v Postojnski jami. Ni šans, preveč smešno. Mora bit ena beseda. Kr dileme, anede? Upam, da kdo od vas ve in da me razsvetli. Precej slabo spim zaradi tega zadnje čase:)

K smo pa glih pri Postojnski jami. Včerej sem jo obiskal. Pa dolgo je ne bom več. Jama kot jama. Kapniki so, odkar sem bil nazadnje tam, zrasli za 0,0000031 mm. Očem precej nevidna sprememba. Skor me je pa kap, ko sem videl cenik ogleda. Reci in piši 19 € za navadne ljudeke. Tri evre manj plačajo tisti, ki imajo študentsko izkaznico, otroci pa 12. Za tiste do pet let, ki itak ne vejo zakaj so tam (prav tako kot jst ne), je obisk brezplačen. Zdej pa primer. Družina z mamico, očkatom in tremi otroci - enim srednješolcem, enim pubertetnikom in enim mlečnozobcem. 19 + 19 + 16 + 12 + 0 = 66 €. Mlečnozobcu je treba kupit še sladkorno peno in helijev balon z motivom spajdermena, pubertetniku kokice, srednješolcu pa spominek za v sobo svoje punce. 66 € rata 100 €. Po napornem ogledu je družinica lačna. Pice, kokakole, pivo, tiramisu in kava so še 50 €. Aja, sem omenil, da je družina iz Lendave? Da se s svojim klijotom pripeljejo do Postojne dajo še 20 € za bencin, oz nafto, če ima renojeva mojstrovina dizelski motor. Na uč, jih ogled nezanimive jame stane 170 €. Brez veze. To je že pol I Phonea, ki sem ga včerej naročil iz buševih držav amerike. Ou je. O tem pišem kdaj drugič.
Hoj hoj

Kaj se zgodi, če greš zvečer prehitro tečt?

...obsojen si na gledanje najhujše možne kombinacije dveh zaporednih stvari na televiziji, če pustimo Obzorja duha in Hidak - Mostove ob strani. Obsojen si na gledanje Zmaga Batine in Sedmih nebes. Bljak.

Emeršič je kul. Ima neko karizmo, nekej simpatičnega in skuliranega v sebi. Zmago Batina je katastrofa. Mogoče zaradi soustvarjalcev oddaje. Tako imenujem folk, ki odpira škatle. Buhpomagej. Opazil sem, da se v oddajo prijavljata dva tipa ljudi. Eno so tisti, ki se jim s tem, ko nastopijo na televiziji, za deset let napolni duša, drugi pa tisti, ki tega ne priznajo in se tam delajo še večje bedake kot so v resnici. Se bom posvetil prvim. Tistim, katerim je obisk Zmageca, praznik. Stavim, da se frizura, obleka in mejkap zbirajo več tednov, da bodo karseda popolni. Kajčmo, vsem 350 - im najožjim prijateljem so sporočili naj jih gledajo in zato se je vredno uredit. En tak primer je ena mama včerej. Faaaaaaaaaaak. Zmagec jo je vprašal, če je iz Maribora. Veeeeelika napaka. Mami je takrat nad glavo zasvetila žarnica. 5 min slave. Čin čin. Takoj je povedala, da je ona štajerski veseljak in da je ni fešte brez nje, ker izredno rada poje in pleše. Čeprav to ni nobenega zanimalo. Ja, tud zapela je nekej. Samo dobro, da tam za pultom ni ne vem kako veliko manevrskega prostora. Skor stavim, da bi z Zmagecom zaplesala eno polko. KA TA STRO FA!!!

Ene kozlarije je blo konc, tretja zvezda oddaje (takoj za Zmagecom in opisano spako) je pobrala nek denar in šla domov. Najbrž doma kako škarpo delajo, sem vesel, da je vesela.

Začela so se Sedma nebesa. Bljak. Če gledaš prvih pet minut, veš kaj se bo zgodilo na koncu. Kaj kmalu ti je jasen tudi nauk tokratne enourne žajfnce. Družina šteje 36 članov od katerih ima vsak 3 prijatelje in dve dekleti, ki brez da potrkajo, pridejo na večerjo. To je največji fenomen.:) Najbolj tečen lik na svetu (Lucy) se je omožila z najbolj sluzasto narejeno vlogo vseh časov. Njen mož Kevin je idealen. Lep, prijazen, razumljiv, odlično kuha, vsi ga obožujejo. Dej no mir. Ne moreš bit He-man al pa Superman. Čeprav igraš v sedmih nebesih. Stara dva sta mogoče kul. Sem pa tja sta avtorja kakega humornega vložka, kar pri tovrstni tragediji sploh ni nek dosežek. Najmlajša člana sta dvojčka. Sam in David, če se ne motim. Precej antipatična otroka, če ju recimo primerjam s tistimi malimi v Urklu ali Olsnovima dvojčicama iz Full house. Ostalih 25 članov se včerej ni pojavilo na ekranu. Možno, da so po 17 - ti sezoni začutili, da potrebujejo kak nov izziv in odšli svojo pot.

Dobro, da je v tednu en sam ponedeljkov večer! Kar bojim si pomisliti kako bi bilo, če bi večkrat na teden eno uro gledal fluorescentno oblečenega tipa, takoj za njim pa serijo, katere prekomerno gledanje povzroča nepravilno dojemanje realnosti. Dobro, da je danes fuzbal!