Grade moj

Bolj kot razmišljam, kako bi opisal naš izlet v Sarajevo, bolj sem prepričan, da ne bom našel pravih besed. Čustev, ki sem jih ponovno doživel, se z besedami ne da opisati. Tako, da se sploh ne bom trudil. Lahko bi govoril o samih superlativih, pa se mi zdi brezveze. O takih stvareh se ne govori in ne piše. To je treba doživet, ljudje ki podobno razmišljamo, pa o tem ne rabimo diskutirat. Dvig obrvi, pogled, pa vemo za kaj gre.

Vojna je poleg slabih, pustila tudi ogromno pozitivnih posledic - vsaj sam tako gledam na njih. Sarajevo je mesto z največjo dušo na svetu, Sarajlije pa so lahko za vzor vsem nam. Občutek imam, da prav nič na svetu ne more razbiti njihove volje do življenja, optimizma in dobre volje. Tam vlada tolikokrat opevano bratstvo i jedinsvo, nekej, kar Slovencem na žalost tudi na pamet ne pride, da bi poskušali vsakodnevno furat. Na žalost. Ubistvu, tega sploh nismo sposobni, če mene vprašate.

In to je to. Nimam kej več napisat. Če bi radi doživeli kej podobnega, skok v avto, pa gas. Če ne zarad drugega, pa zarad ćevapov in poceni cedejev. ;) Aja, še nekej... Družba moja... Bliss, Majolčica in Katka moja... hvala vam za lepe trenutke. Upam, da ste se meli vsaj pol tako dobro kot sem se imel sam!

Ugotovitve po super lepem dopustu

1. Če zjutraj še ne veš, kam te bo vodila pot, boš končal na Rabu. S Katko sva se imela fenomenalno!
2. Fegl megl. Mater. Nč nimam proti istospolno usmerjenim. Če si pa velika pederčina, ki med hojo miga z boki kot Katarina Venturini, hrbet imaš zravnan kot da maš gor zvezane tri kosmodiske, mi to ni najbolj prebavljivo.
3. Če na tabli pred stavbo piše "sanitarije" še ni nujno, da se boš tam lahko izpraznil. Lahko, da samo prodajajo sanitetni materijal in keramiko.
4. Fajn je, da prej vprašaš kaj je tisto kar iščeš in komu je namenjeno. Ni kul, da ti tisti, ki jih vprašaš nič ne povejo, ampak se samo diskretno nasmihajo in pokažejo smer. Kaj kmalu ugotoviš, da je najlepša plaža namenjena nudistom in da te grdo gledajo, ker imaš na sebi majčko in hlače. Tudi ni jim mar, da si pešačil dva kilometra med vsemi mogočimi plazilci, da si prišel tja.
5. Če je voda kristalno čista, še ne pomeni, da mimo tebe ne bo pripravlal precej svež iztrebek.
6. Kul je, če v najdražji in najbolj fensi restavraciji daleč naokoli naročiš margarito in jo z boljšo polovico razdeliš na pol. Še bolj kul si, če ponujeno steklenico francoskega vina odkloniš in naročiš mali radler.
7. Kul je tisti, ki se na plažo pripelje s Hummerjem. Še bolj kul je tisti, ki Hummerju prereže gumo. Če jst pridem peš, tud ti ne boš šminkiral.
8. Kul je, da razen lastnikov apartmaja, kjer prebivaš, ni nikjer nobenih Slovencev.
9. Najbolj kul je, da mi po vrnitvi z morja ni treba mislit na nič drugega, kot na naslednji del dopusta. Sarajevo, grade moooooooooooooj...

Flygun - najboljši izum moderne dobe

Poznate koga, ki ima rad mrčes? Itak, da ne. Mrčes še samega sebe nima rad. Predstavniki te živalske sorte, pa so po mojem prepričanju največje živalce, ki jih lahko ubijem. Vse kar je večje - no go. Zato je pa ubijanje teh glupih, letečih, gomazečih in dosadnih zverin toliko bolj zabavno. Posebej, odkar imam Flygun. (Mater, zvenim kot Anžej v reklami za dormeo).
Računalniki, uesbeji, telefoni, garmini, bluetoothi ... mah vse se skrije pred flygunom. Za nevedneže, kamor sem tudi sam spadal še ne dolgo nazaj, je to pištola za pošiljanje mrčesa na oni svet. Nameriš, bang, in muha je raztrančirana na n kosov. Ne le, da je ta igračka ena najbolj kul stvari s katerimi sem se ukvarjal, zadevo sem preiskusil v težkih časih in ni me pustila na cedilu.
V ljubljansko stanovanjce je neki večer priletel sršen. Precej nevarna živalca, če mene prašate. Pogumen sem ratal, ko sem se spomnil, da bom končno lahko preizkusil svojo novo igračko. Bang bang bang je delalo, ko sva se z življenskimi napori borila kdo bo koga. Zajebani so sršeni, vam povem. Ampak, v ključnem momentu četrte runde, sem bil taktično eno potezo spredaj. Sršen je padel. Res, da sem ene trikrat zgrešil, ampak... v četrto gre rado in sršena ni več. Zmagovalec je seveda Flygun.
Glede na vse užitke, ki jih nudi, stane zanemarljivo malo. Spoznanje, da napravica resnično deluje, je bilo neprecenljivo. Tako sem varen pred morebitnimi očitki, da sem otrok ker se igram s pištolicami. Priporočam. Hvala, Katka :)

Klaviaturist leta

Odpiram tekmovanje za najboljšega muzičarja na sintisajzerju. Komisija ste vsi vi, kriteriji so čist subjektivni, izpostavil bi samo glavnega. Količina solz pri smejanju med ogledom.

1. kandidat



2. kandidat



3. kandidat



Tole spodaj pa sicer ni klaviaturist, je pa iz ožjega sorodstva prvega kandidata.



And the winner is?

Potonfelni

Moj sotrpin v službi, Cene - legenda, je imel strašne komentarje glede mojih kroksov oz. potonflnov, kot jim on pravi. Vedno znova je govoril, da so prtonfnli brez smajlijev brez veze, da to moram met, ker drgač to ni to itd itd. Uglavnem, vladala je must have situacija in da bi bila stvar taka kot mora, sta se s svojo boljšo polovico Petro, odpravila v šoping po kroks asesorise. Od včeraj naprej mi tako levo nogo krasi sonček, desno pa krava, ki kaže jezik.

No, zdej so še enkrat bolj udobni kot prej, o tem, da so pa trikrat lepši, mi pa ni treba govort. Sem ovekovečil in vam dovolim, da vsak dan enkrat pogledate, kako so lepe.

Cene, hvala! :)

Aha, da ne pozabim. Cenetova Petrica danes praznuje svoj rojstni dan. Veliko sreče in vsega dobrega voščim. Tako na zasebnem kot tudi na poslovnem področju. In seveda, naj ti sonce sreče nikoli ne zaide!

Presenting Lucy - raste ko kvasac

Do včeraj je v moji glavi veljalo, da se za domače ljubljenčke štejejo ribice, hrčki, morski prašički in kaka mala mačka oz. kužek. Malo bolj ekstremni so si lastili kače, pajke ali kameleone. Najbolj ekstremna se mi je zdela tista stara - vsi jo poznate, ki ima v svoji garsonjerici prašiča. Tristo kilsko Cico, ki raste ko kvasac in jo je do danes že najbrž pojedla. Cica tastaro, namreč.

Včerej sem se prepričal, da se tudi v moji bližini nahajajo ljudje, za katere bi na prvo pogled komot trdil, da jim v glavi ne teče vse, tako kot mora. Še huje je to, da je ta oseba moj prijatelj, za katerega vem, da mu glava dela normalno. Zavedel sem se, da moram definitivno spremenit svoje predstave, kaj pomeni hišni ljubljenček. Jure si je namreč omislil pravega pravcatega prašiča. Sorodnika vseh tistih pršutov, ki ste jih zmazal za novo leto. Ja ja, kdo je zdej nor?

Uglavnem, pujsici je ime Lucy - tako kot tisti dosadni babi iz Sedmih nebes. Velika je za en čevelj in je rozaste barve. Čeprav je mini prasička, oddaja zvoke pravega prasca. Kul je da ne smrdi, in da ve kje mora opravljat biološke potrebe. Se kr bojim pomislit, kaj bi bilo, če tega ne bi znala. Ko odraste, bo imela nekih 15 kil, čeprav ne bi stavil, da jih ne bo 115. Sej veste, raste ko kvasac. Upam, da obstaja kak priročnik, kaj se tele super pametne živalce uči, ker si nekako ne predstavljam da ji rečeš "glas" ona pa naredi tisti strašni hrk hrk. Najbrž majo neke svoje prašičje fore.

Sej, če dobro pomislim, so prašiči iz enega zelo preprostega razloga še najbolj kul domače živali. Nima jih vsak. Bo pa najbrž zelo smešno, ko se bosta sprehajala in bosta deležna neumnih pogledov mimoidočih.

Tu sum up... Lucy, veliko sreče voščim. Naj ti prašičje sonce sreče med glupimi Slovenceljni nikoli ne zaide. Ti prinesem en krompir naslednjič ko pridem. Hrk hrk.

Baklava

V srcu balkana - Sarajevo, Bašćaršija

Ah, ja ta moja ljubezen do vsega balkanskega mi je še dandanes nepojasnjena. Danes slučajno slišim Halida Bešlića in me prec razneži. Bolj kot sem Slovenec skorej ne bi mogu bit, jst se pa obnašam kot da sta moja starša Zuhra in Haris. Bolj kot potica, Avseniki in Natalija Verboten me privlačijo ćevapi, Vesna Pisarović in Sarajevo. Zakaj že? Mogoče sem bil baklava v prejšnjem življenju. Ne vem zakaj mi srce zapoje, ko vidim lilije na bosanskem grbu in takrat ko se pripeljem v Zagreb, ob Triglavu in Primožu Trubarju pa sem ravnodušen. Slovenskega humorja ne razumem, ko Bosanc odpre usta, umiram od smeha. Sicer imam rad imam Slovenijo in vse slovensko, samo ne vem, ni to to. Mogoče je Jugoslavija tisto, o čemer govorim. Malo tega, malo tistega. Mogoče, ne vem, ne spomnim se kej preveč, kako je bilo včasih. Najbrž je bil nekje haklc, čim se je končalo, tako kot se je. Uglavnem, kmal moram spet nekam dol. Da napolnim dušo. Al kako se temu reče :) Še Katko, da prepričam, pa bo! Sevdah.

Če bi jutr umrla...

Včerej zvečer, nekje ob pol enajstih zvečer, se mi je zdanilo. Ne ni od tega, ker sem bil za računalnikom od jutra. Bil sem v popolnoma treznem stanju in niso me obiskali nezemljani. Tud Damjana Murka s svojo bleščečo podobo ni bilo blizu. No, da ne dolgovezim. Po enih 26 letih sem v medijih spet zasledil Vesno Pisarović! To je tista umetnica, ki je nekej najboljšega kar lahko poslušaš. Tista, ki je odpela meni najjlubšo pesem vseh časov in tista s katero sem nekoč pred davnimi časi pel na odru. Jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! She`s alive!

Uglavnem, dečva je bila zadnje dve leti na Nizozemskem, kjer se je učila petja. Mater, kot da prej pa ni znala. Svašta. Po tanovem nastopa s tremi tujci, pojejo pa neko đez glasbo. Nisem je še slišal, samo baje je folk precej navdušen, ko sliši njeno novo interpretiranje glasbe. Bomo videl, jst bom najbolj vedu, kako dobro je. :) Zdej se, po krajšem obisku lijepe njihove, sicer vrača v deželo kjer na plažo hodijo v hrib, dobra novica pa je da se že čez eno leto vrne, in bo posnela NOV album. Ou je! Povedala je še, da jo strašno zabava, ko ljudje slišijo njen nov glas, najbolj pa se mi je dopadla njena izjava, da je odšla samo zato, da bi se enkrat vrnila. Kako kul. Komaj že čakamo!